Razstava
KO SVETOVI TRČIJO
MFRU-KIBLIX2013
skupna festivalska platforma umetnost – znanost – tehnogija
DATUM: 6. – 25. 11. 2013
Aleksandra Kostič, kuratorica
Selektorji programa Kiblix:
Aleksandra Kostič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder
Mundus vade intro
Skupna mednarodna festivalska platforma MFRU-KIBLIX, ki je bila prvič vzpostavljena 2010, združuje dva pristopa. MFRU je pristop zgodovinske kontinuitete kreativne uporabe računalnikov od leta 1995 in z njimi povezanimi prezentacijskimi oblikami sistemov (radio, gledališče, televizija, računalniške igre, računalniška grafika, fraktali, digitalna glasba itd.), za katere je bilo v zgodovinskem temelju značilno off-line stanje, saj še ni bilo vzpostavljeno internetno hitropasovno omrežje (žično in brezžično omrežje) in se je koncipirala avantgardna prihodnost računalniške realnosti predvsem v smeri humanoidnih robotov (osnovna ideja sega v začetek 20. stoletja, nekatere mehanicistične napovedi pa že v 19. in celo 18. stoletje), fraktalske umetnosti in drugih „odklopljenih” trendov. Te teoretične in praktične zgodovinske smeri računalniške umetnosti se spreminjajo z razmahom informacijske družbe, interneta, mobilnih telefonij in posledično socialnih omrežij. Posledica hitre pretočnosti informacij je tudi prodor v skrite znanstvene raziskovalne sfere genetike, sintetične biologije, hibridne genetike, medicine, jedrske fizike, astrofizike, kemije, matematike ter ustvarjanje interdisciplinarnih povezav, ki so se začela udejanjati na vseh področjih.
Neenakomerni socialni razvoj je postal očiten, najbogatejši Zemljani so med drugimi tisti, ki so iztržili kapital vratolomnih dimenzij iz razvoja in prodaje računalniškega hardwara in softwara, aplikacij mobilnih tehnologij itd. Širši družbi prijaznejše tendence poskušajo uveljaviti nekomercialne odprtokodne računalniške programe, ki se ne prodajajo, temveč se ponujajo v prosto uporabo z možnostjo nadgradnje. Srečevališče tega ožjega specifičnega pogleda na odprto kodo je bil KIBLIX od leta 2002 do 2008, nato se je transformiral v odprto kodo za umetniško rabo in tako razširil obravnavo področja odprte kode. Zeitgeist je narekoval sistematično analiziranje in vrednotenje novih tehnologij tudi v odnosu do etablirane ekonomije in prava, avtorskih pravic in iskanja alternativnih izhodov iz tega primeža. V povezavi z novodobnimi socialnimi omrežji, znanostjo, sociologijo, tehnologijami, kulturo in umetnostjo se odpira prost dostop do informacij in znanja za vse, omogoča sodelovanje med umetniki, ustvarjalci in znanstveniki, širšemu občinstvu pa ponuja različne izobraževalne entitete in spodbujanje obiskovalcev k (so)ustvarjanju kreativnih izdelkov.
MFRU-KIBLIX2013 se letos prvič dogaja v mariborskem Kibla Portalu, stari tekstilni tovarniški hali na 2000m2, ki razpršene festivalske enote združuje na eni lokaciji. Tako se bodo družili umetniki, kulturni delavci, raziskovalci in ostali željni znanja o teoretičnem in raziskovalnem delu, ki so pripravljeni deliti in izkusiti ustvarjalne oblike umetniškega eksperimentiranja in interpretacije; odkrivati, delati, razpravljati, poslušati, deliti ideje in izsledke. MFRU-KIBLIX2013 zajema interakcijo z različnimi ciljnimi publikami ter nagovarja k aktivnemu sodelovanju vse, zlasti mlade, študente in starejše ljudi s strokovnimi izkušnjami. Kultura in znanost kot panogi se prepletata ter pri tem na konstruktiven način izmenjujeta kulturne modele kritičnega razmišljanja, aktivizma in eksperimentiranja z znanstvenimi metodami, raziskovalnim delom in znanjem.
Z edicijo MFRU-KIBLIX2013 Ko svetovi trčijo se kodiranje in sodobne interdisciplinarne oblike umetniških snovanj prepletajo v kompleksnih spojih različnih svetov in pristopov, v napetosti med naravnim in bio-tehnološkim, virtualnim in hibridnim, lažnim in resničnim principom, ki v mnoštvu dialogov, kontradikcij in spojev postane vidno v umetniških namestitvah, digitalnih zapisih procesualnih del, performansih, predavanjih, predstavitvah, delavnicah ter avdio-vizualnih dogodkih.
Pomemben premislek o postantropocentričnem pogledu, ki vzpostavlja preseganje dualizma narava – družba ter o meddisciplinarnih možnostih za (so)bivanje biosa in techne je prispevala gostujoča selektorska skupina umetnic – Maja Smrekar, Robertina Šebjanič, Saša Spačal in Ida Hiršendelder – predvsem z naborom umetniških imen v performativnem, delavničarskem in avdio-video delu festivalske platforme, ki se vpenja v kompleksni programski okvir. To kreativno večplastno obliko sodelovanj na festivalu kot takem Dragan Klajić imenuje umetnost partnerstva.
V smeri širše razumljene odprte kode, ki zajema prost dostop do informacij in znanja za vse in kreativno sodelovanje med umetniki, ustvarjalci in znanstveniki, se s sodobnimi sredstvi ponovno analizirajo in kodirajo pramodeli, arhaična prapočela, praizvori.
Pravzaprav nam arhetipi s splošnim, nasledniškim okvirjem celotne človekove izkušnje, s prirojenimi obrazci razmišljanja, občutenja in delovanja, ki so nastajali kot rezultat številnih generacij predhodnikov skozi tisočletja, pomagajo k razumevanju sedanjosti in prihodnosti. Romantika, tradicija, mistika, magija so pojmi, ki spreminjajo svojo pozicijo in pomen, danes še hitreje kot nekdaj. Danes se dogaja romantika na mobilnih telefonih, včasih se je na poljih med košnjo žita ali trave. Magija je definirana kot premik v virtualnem okolju ali elektromagnetnem valovanju, včasih je bilo to dogajanje v tarot kartah in sodogajanju imaginarnega in kolektivnega z realnostjo. Tradicija je včasih pojem večplastne družinske, generacijske kontinuitete, danes je definirana zgolj v kapitalu ali nasilju. Kam se je izgubila mistika? Razumevanja pojmov, ki so prisotni že tisočletja, stoletja in desetletja, se spreminjajo, izginjajo in vznikajo novi. Večina pramodelov pa ostaja v naši spremenjeni zavesti istovetno in jih zato vedno znova kodiramo.
(Aleksandra Kostič)
1. Tania Candiani
2. Saša Spačal
3. Maja Smrekar
4. Kathy High
5. Dragana Sapanjoš
6. Robertina Šebjanič
7. Ricardo O’Nascimento
8. Theresa Schubert
9. Oscar Martin
