Prvi, drugi, tretji svet … kaj pa četrti in peti? Filozofsko prespraševanje, od kod prihajamo in kam gremo, se je v kapitalističnem svetu prevesilo v, kje smo in v katerem členu prehranjevalne verige se nahajamo. Smo bodisi na tisti strani, ki razglablja o ekološko pridelani hrani in gensko spremenjenih organizmih, ali tam, kjer reciklirajo tudi hrano in ostanke iz restavracij ponovno obdelajo in ponudijo kot nizkocenovni obrok, za katerega nekateri pravijo, da je izvrsten, večina pa nič, ker si česa drugega ne morejo privoščiti. Hrana postaja vse bolj luksuz sodobnega sveta in verjetno bo sčasoma samo še manj dvomov, kaj jemo, samo da nekaj imamo, čeprav so številke, koliko se je dnevno zmeče proč, astronomske, in tudi gastronomske, saj je to dovoljeno le peščici. Hrana je kot ultimativni material reciklaže, kot rešitev stiske, kot možnost preživetja, kot izraba vsega, kar nam ponuja ta svet, preden ga požre narava.
