»If animals did not exist, the nature of man would be even more incomprehensible.«
Georges-Louis Buffon
Vsebine letošnjega festivala KIBLIX 2013, KO SVETOVI TRČIJO se dotikajo nekaterih reprezentativnih ravni, ki smo jih skušale zaobjeti v konceptu, poimenovanem ne_NARAVNO. Naše stališče do izbranih vsebin presega dualizem narava – kultura, saj z njim želimo razpreti gledišče, ki dekonstruira norme participatornega razumevanja različnih oblik življenja, zato znotraj mnogih konstruiranih družbenih imperativov evociramo razmislek o meddisciplinarnih možnostih za (so)bivanje biosa in techne.
Ker naravo dojemamo kot interdisciplinarno polje bioloških, kulturnih in družbenih fenomenov, želimo zaradi te paradigme pojmu “nenaravno” priskrbeti širši mentalni okvir, znotraj katerega ta dobi novo razumevanje in drugačne poudarke. Umetnost in humanizem sta tu prisotna v izbiri zornega kota, v meddisciplinarnem pogledu na interakcijo pojmov naravnega in nenaravnega. Tako imenovane biofobne paradigme vzpodbujajo mnoge interpretacije, ki posledično lahko privedejo do vznika različnih ideologij. Umetniški cilj v tem primeru ni zgolj v znanstvenem raziskovanju bioloških fenomenov, ampak predvsem v preizpraševanju koncepta in paradigem o problematiki odnosa do narave skozi širšo (družbeno) perspektivo. Na drugi strani tovrstna problematika iz postantropocentrične perspektive razpira razmislek o kontekstu časovnih razsežnosti, znotraj katerih se med drugim lahko sprašujemo o (ne)obstoju lastne vrste v najširšem smislu.
Miselni okvir izven tistega, kjer naravne in nenaravne imperative spremlja strah pred neznanim, se torej nagiba k spraševanju o načinih sobivanja z različnimi fenomeni živega.
