MAJA SMREKAR (SI): Hu.M.C.C.m.k.2. – Human Molecular Colonization Capacity (Človeška molekularna kolonizacijska zmogljivost)
2013
Cene hrane se bodo v prihodnosti zvišale, saj je proizvodna zmogljivost v obratnem sorazmerju z globalno rastjo prebivalstva. Zato se avtorica sprašuje, ali bi človeška molekularna proizvodna zmogljivost v DNK – kot enem redkih nekoloniziranih biotehnoloških materialov – lahko postala blagovno sredstvo (utemeljeno na sistemu genetskega posojila), kar bi lahko bila ena od naslednjih stopenj evolucije? Projekt Hu.M.C.C.m.k.2. – Človeška molekularna kolonizacijska zmogljivost se ubada z vprašanjem biotehnološke produkcije prehranske industrije, ki ga v končni obliki predstavlja koncept dizajnirane hrane – jogurt z imenom Maya YogHurt, ki vsebuje produkt umetničinih encimov. Projekt je zastavljen kot izkušnja družbenega darvinizma, parafrazirana v svetu procesov industrije prehranske verige. Lahko ga razumemo tudi kot parafrazo koncepta tratenja produktivnih sil, ki ga je razvil Marx in v katerem je vzpostavil povezavo med naraščajočimi stopnjami akumulacije kapitala ter padcem profitne mere. Hu.M.C.C.m.k.2. se torej nahaja v t. i. »Soylent Green« sferi (Zeleno sonce, znanstveno-fantastični film iz l. 1973), kjer se strah pred ekološko kataklizmo spremeni v prefinjeno kritiko korporativnega kanibalizma.
Pogovor z umetnikom
Biografija
Osrednje zanimanje intermedijske umetnice Maje Smrekar temelji na fenomenologiji zaznave, nagiba pa se k presečišču humanističnih in naravoslovnih znanosti v povezavi s človeškim telesom, zasebnostjo ter (inter)subjektivno zaznavo prostora.
